Stampedo

Divje, še hitreje
v meni razbija ritem tisoč kopit.
Vsi konji so se zbrali,
pod kopiti teptajo ves svoj bes.
Napol gluh, napol slep
bežim, divjam življenju naproti.
Ne vem kam, morda kje,
upam, da rešitev najdem po poti.

Kako naj ustavim konje,
stampedo v meni divja,
raje bi sanjal sanje,
vse, kar iskreno prihaja iz srca.

Iščem ljubezen, mika me greh,
resne stvari me spravljajo v smeh.
Napol zares, napol za hec,
iz dneva v dan, tako spet in spet,
v divjem rodeu jaham življenje,
ki brca in piha, vse, da vrže me s sebe.

Kako naj ustavim konje,
stampedo v meni divja,
raje bi sanjal sanje,
vse, kar iskreno prihaja iz srca.
Kako naj ustavim konje,
stampedo v meni divja,
zakaj ne bi sanjal sanje.
Naj jaha življenje, kdor jahati zna.